Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 6. januar 2023 ― V času aktualnega zgodovinskega korektiva, ki se vsaj navzven odvija skozi žensko medijsko prisotnost v javnem družbenem in političnem diskurzu, se slikarski cikel DDR Frau – Nemi klici vpenja tudi v »žensko vprašanje«. Toda z njim se Ana Sluga vrača predvsem k premisleku o osebni zgodovini, ki se z reprezentacijami ženske protagonistke, obdane z referencami na umetničino spominjanje družinske zgodovine, izrazi neposredneje kot prej. V njenem slikarstvu intimno nikoli ni razkrito, temveč je prikazano latentno in brez sentimenta, narativne zgovornosti ali likovne ekspresivnosti, vedno pa je generativna podlaga za njen tematski izbor in ozadje, na katerem se projicirajo potencialne družbene, politične in ideološke vsebine. Slike, ki tokrat v prvi plan postavijo figuro, se odmaknejo od predhodnih del, hkrati pa se z obravnavanjem individualnega, partikularnega in sebi lastnega, ki jih umetnica dojema kot neogiben del in odsev družbenega in kulturnega konteksta, umeščajo v širši konceptualni okvir avtoričine prakse. Cikel DDR Frau – Wireless Calls se med drugim nanaša na dejstvo, da je umetničin priimek po očetu tudi Schneider in označuje realno in simbolno mesto njene identitete. Brezžični klici (Wireless calls) niso samo priklici prekinjene vezi s preteklostjo, temveč klice realnega, ki po Lacanu deluje mimo in neodvisno od predstave o njem, pri tem pa je tudi resnica strukturirana po enakih načelih kot fikcija, skozi dimenzijo simbolnega. Dr. Nadja Gnamuš In the period of the present historical corrective which, at least as it is seen from the outside, evolves through the presence of women in the media as part of the social and political discourse, the series of paintings entitled DDR Frau – Wireless Calls also includes the »question of women«. But Ana Sluga uses it to reconsider her personal history, and by representing the female protagonist, surrounded by references to the artist’s reminiscences of her family’s past, she expresses it more directly than she ever di

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 4. januar 2023 ― Če je bil epidemični KIBLIX 2020–2021 z izpraševanjem, kateri in kakšni so virtualni svetovi danes, najbolj konsistenten prikaz »digitalnih umetnosti« prostor-časa in najbolj relevantna razstava »digitalnih resničnosti« na svetu, se KIBLIX 2022 utemeljuje kot platforma Mreže centrov raziskovalnih umetnosti in kulture – RUK. Mreža, ki jo ustvarjajo Delavski dom Trbovlje, PiNA iz Kopra in KIBLA iz Maribora, je izvajala pilotne projekte, produkcije, rezidence, delavnice, razprave in podpirala umetniška snovanja z odpiranjem prostorov misli in delovanja. Omogočanje produkcij umetnikom in umetnicam, gostovanj in izmenjav, sodelovanj, predstavljanj in prikazovanj je po štirih letih mreženja obilno obrodilo. Kako, nam ponujajo v presojo. Kuratorja festivala Aleksandra Kostič in Peter Tomaž Dobrila sta se odločila, da za 10. obletnico največjega neodvisnega razstavišča za sodobno umetnost KIBLA PORTAL zbereta produkcijo RUK in izpostavita snovanja in stvaritve domačih umetnic in umetnikov. V času unifikacije medijev, zapiranja distribucijskih kanalov svetovnega spleta, deplatformiranja, izločevanja, prepovedi in cenzur, omejevanja in izločanja, prebujanja in prebujenja se zdi »dobro jutro« kot kletvica. Ali vsaj poziv na pregon. Da v III. svetovni vojni ni prostora za umetnost in lastno mnenje, je pretveza za prepričane in sprijaznjene, za umaknjene in nezadostne, za vdane in speštane, ki jim na KIBLIXu od vsega začetka, leta 2022 odpirajo kanale uresničenih prihodnosti. Ob 20. obletnici festivala KIBLIX se spogledujemo s tukaj in zdaj, gledamo nazaj in se oziramo naprej. Pri tem so organizatorji uporabili vsa sredstva, ki jih imajo na razpolago. Takšna, kot so. Soočenje z deli, ki izhajajo iz postulatov upoštevanja in (od)sevanja, odprtosti in sodelovanja, medsebojne vzajemnosti in spoštovanja, zamisli in delovanja so bile samo poriv k sestavljanju delov v koherentno skupnost in odpiranju prostorov uresničevanja projektov z znanjem in vedenjem, ustvarjalnostjo in iznajdlji

Hiša kulture v Pivki, 3. januar 2023 ― Saša Bezjak: Jaz ti ona6. – 27. januar 2023otvoritev: 6. januar ob 19. uriKustosinja razstave: Mojca GrmekSaša Bezjak je vizualna umetnica, ki vzporedno deluje na področjih slikarstva, kiparstva in performansa, najbolj znana pa je po svojih risbah – vezeninah na različnih, predvsem hišnih tekstilih.Risba je osnova ustvarjanja Saše Bezjak, je začetek vsakega njenega dela in nastaja spontano, vsakodnevno in v velikih količinah. Umetnica skozi risbo posreduje marsikaj: izraža svoje zamisli, ideje in koncepte, beleži vsakdanje situacije in posebne dogodke, opisuje družbene in intimne medsebojne odnose, na osebni ravni pa je risba zanjo tudi način, kako sprostiti notranje napetosti in konflikte. Ko umetnica ustvarja risbe, se procesu popolnoma prepusti, zato jih vselej preveva neposrednost, spontanost in prvinskost, ki jih, kot sama pravi, ceni pri otrocih, oviranih osebah in naravnih ljudstvih.Ta pristop k ustvarjanju se odraža tudi v formi. Risbe so preproste in poenostavljene, očiščene vseh odvečnih detajlov, delujejo zgolj s sugestivnostjo črte. Na njih kot osrednji motiv kraljuje figura, ki lahko nastopa sama ali v razmerju z drugimi, včasih tudi z živalmi (ribe, pes) in različnimi detajli iz narave (sonce, zvezde, dež, drevesa). Njena fiziognomija je poudarjeno ekspresivna in deformirana, udi so neskladni v razmerju drug do drugega in/ali do celote, so preveliki, premajhni, predolgi, prekratki. Pogosto manjkajo, največkrat roke, ali se, prav nasprotno, pojavijo samostojno, brez pripadajočega jim telesa (falus, vulva, glava, oko). Figure so postavljene v nemogoče položaje – kot bi bile iz gume, ki jo lahko poljubno gnetemo in oblikujemo, njihova telesa so ponekod pretirano raztegnjena, drugod zbita in potlačena. Prav tako neskladnost zaznamuje tudi razmerja med samimi figurami, figuro in drugimi elementi na risbah ter figuro in prostorom, ki je ekvivalenten nosilcu, se pravi, kosu papirja ali tekstila.Skozi igro med omenjenimi neskladnostmi risbe govorijo o nesoraz